V tem zapisku bomo napisali nekaj o ribolovu, tehnikah, priboru in opremi, spoznali pa boste tudi večino slovenskih ribjih vrst. Zapis bo sledil v nadaljevanjih od začetkov ribolova, vabljeni pa tudi k sodelovanju.
Začetki:
Zgodovina kaže, da so ribe lovili že s trneki v obliki lesenih paličic, ki so jih na obeh straneh priostrili na sredini pa privezali nekaj podobnega današnji vrvici. Pred 40 tisoč leti, pa so se pojavili prvi leseni trneki, ki pa žal niso ohranjeni, so se pa tehnike ribolova z lesenimi trneki ohranile do konca 19 stoletja, predvsem na severu evrope. Za njimi so se pojavili koščeni trneki pred približno 20 tisoč leti.
Organiziran ribolov na Slovenskem se je začel leta 1880 z ustanovitvijo prvega ribiškega društva na Kranjskem. Leta 1888 smo dobili prvi ribiški zakon prof. Janeza Franke-a, ki je bil eden prvih v Evropi.
Vode:
Vode lahko delimo na slane in sladke. Sladke vode pa nadalje delimo na stoječe in tekoče. Kjer podtalnica pride na površje nastane izvir. Glede dolžine pa tekoče vode delimo na potoke ali reke, stoječe pa na ribnike in jezera. Ribnik se od mlake razlikuje v tem da ima pritok in odtok. Življenski pogoji za ribe so boljši v tekočih vodah.
Osnove rib:
Ribe so prilagojene za življenje v vodi tako po zunaji obliki, kot po notranjih organih. Po zunjostije riba sestavljena iz glave, trupa ter hrbtne, trebušne, predrepne in repne plavuti, ki je lahko različnih oblik. Telo ribe je pokrito z luskami, ki pa so lahko različnih oblik. Ribe dihajo skozi škrge, ki delijo glavo od trupa. Notranjost ribe je sestavljena iz ledvic, plinskega mehurja, hrbtenice in reber, sečnega mehurja, škrg, srca In jeter, semenčnika, zadnjične odprtine in sečevoda z spolnm izvodilom. Vse ribe, ki jih najdemo v naših vodah se razmnožujejo po načinu zunanje oploditve, kar pomeni da samička odoloži ikre, samček pa jih oplodi. razvoj tako oplojene ikre pa je nadalje odvisen od zunanjih dejavnikov kot je svetloba, množina kisika v vodi in temperature. Optimalna temperatura je pri različnih vrstah rib različna. Iz iker se izvali ribji zarod s hranljivim mešičkom. Ko je le ta porabljen zaplava zarod proti gladini in zajame zrak, s katerim napolni plinski mehur. Večina rib raste celo življenje. Na tempo rasti vplivajo mnogi dejavniki, kot so dedna zasnova, količina in kakovost hrane, življenski prostor, in temperatura ter kemizen vode. Življenska doba posameznih ribjih vrst je precej različna.
Naše najpogostejše vrste rib:
Potočna postrv:
Potočna postrv ali potočnica ima podolgovato in valjasto telo, ki je ob straneh sploščeno. med hrbtno in ravno repno plavutjo je tolsta plavut, brez plavutnic. Barvitost potočne postrvi je močno odvisna od življenskega okolja pa tudi od naravnega in umetnega križanja z drugimi vrstami postrvi. Osnovna značilnost potočne postrvi so izrazite rdeče pege s svetlo obrobo ki so posejane po bokih ribe. Luske so majhne in močno pokrite s sluzjo. Potočna postrv zraste do 50 cm in doseže težo okoli 1 kg. Postrv se drsti od novebra do marca v hitri in nizki prodnati vodi.potočnica naseljuje hladne in s kisikom bogate vode. Življensko okolje bistveno izboljšujejo naravni in umetni jezovi. Potočna postrv je zelo primerna za športni ribolov.
Soška postrv:
Telo je podolgovato, valjasto z veliko glavo in močnim korenom repne plavuti. Repna plavut je rahlo zarezana. Telo je v dveh osnovnih barvah: svetlejši rumnkasti do sivkasti in temnejši rjavi do olivni. Boki niso pistveno svetlejši od hrbta je pa trebuh belkaste barve. Zraste lako čez meter dolžine in doseže težo nad 15 kg. drsti se od novembra do januarja, predvsem ponoči, na prodnatem dnu. Zaradi velikosti in teže je zelo primerna za športni ribolov tako z vijačenjem kot muharjanjem.
Šarenka:
Po obliki je podobna potočni postrvi, vendar nekoliko močnejša in bolj sploščenih bokov, kar je posledica vzreje v ribnikih. Telo je posejano z nepravilnimi črnimi pegami, pegaste pa so tudi plavuti. Hrbet je olivno do temno zelen, boki so svetlejši in jih prekriva mavrična proga. Trebuh je umazano siv. Šarenka zraste do meter dolžine in nad 5 kg teže. Drsti se spomladi. Zaradi velikosti in teže je zelo primerna za športni ribolov tako z vijačenjem kot muharjanjem.
Sulec:
Telo sulca je izrazito valjaste oblike, ki od zajetnega hrbta strmo prehaja v velik gobec z močnimi zobmi. Glava je precej dolga, repna plavut pa je vidno zarezana. Hrbet je zelenkasto do rjavkasto siv, boki so nekaj svetjejši, trebuh pa srebrnkasto bel. Po hrbtu in bokih ima manjše črne pege nepravilnih oblik. Posebej značil je bakren lesk, ki je v času drstenja pri samcih še posebno intenziven. Plavuti so svetle in skoraj prosojne. Sulec lahko zraste nad 120 cm in doseže težo nad 20 kg. Drsti se od marca do aprila. Lov na sulca izvajamo z vijačenjem na blestivko ali mrtvo ribo. Za lov pa potrebujemo kvalitetn pribor.
Lipan:
Lipan ima podolgovato in ploščato telo z vzbočenim hrbtom in majhno glavo. Hrbet je rjavkasto, zelenkasto ali modro siv, boki imajo srebrn pri odraslih pa tudi zlato rumen ali pa mavričen lesk. Trebuh je belkast. Sprednji del telesa je posejan z črnimi pegami. Za lipana je značilna visoka hrbtna plavut. Lipan zraste do 50 cm in doseže težo do 1.5 kg Lipan se drsti od marca do maja in je odvisn od temperature vode. Življenski prostor je ob robu tekočih vod , ki so bolj umirjene zaradi zračne hrane ima rad poraščene dele obale. Lipana lovimo z umetno muho.
Krap:
Krap ima močno šloščeno telo z veliko glavo in topim gobcem. Oči so male. Za krapa je značilna dolga hrbtna plavut. Hrbet je največkrat modro do temno zelen ali zeleno rjav. Boki so zlato rumeni, lako tudi modro zeleni. Trebuh pa je umazano bel. Krap lahko zraste čez meter dolžine in ima več kot 25 kg. Krapi se drstijo od maja do junija v plitvi vodi. Krapa lahko lovimo na več načinov, kar bomo opisali v nadaljevanju.
Rdečeoka:
Telo rdečeoke je dokaj visoko in sploščeno. Po barvi oči je dobila tudi ime.hrbet je lahko različne barve: od olivno rjave do modro zelene. Boki so sivkasti do rumenkasti s kovinskim leskom, trebuh pa je večinoma bel, lahko pa je tudi nekoliko rdečkast. plavuti soo rdeče barve. Rdečeoka lahko zraste do okoli 30 cm. Od rdečeperke se loči po tem da ima trebušne plavuti nižje od hrbtne. .Rdečeoka se drsti od aprila do maja v jatah na plitvih z vodnim rastljinjem poraščenih mestih. Ribe lovimo na plovček z finim priborom.
Platnica:
Platnica ima podolgovato telo, ki je ob bokih precej sploščeno. Hrbet je zelenkast, boki pa modrikasti. Podoben odsev ima tudi na trebuhu, ki je sicer belkast. Luske so velike in se bleste v kovinskem sijaju. Platnica zraste do 50 cm in doseže težo do 2 kg. Drsti se aprila in maja v tekoči vodi na prodnatem dnu. Platnico lovimo z beličarskim priborom, lahko s plovcem ali brez njega.
Klen:
Klen ima podolgovato, valjasto, obbokih nekoliko sploščeno telo, veliko glavo in širok gobec.Hrbet je temen z zelenkastim ali rjavkastim odsevom, boki pa zlato rumeni. Trebuh je umazano bel. Hrbtna in repna plavut sta jekleno sivi z modrikastim odsevom, prsni pa sta precej svetlejši. Velike luske imajo temnorrumen lesk in so temno obrobljene. Klen zraste na d 50 cm in doseže nad 4 kh teže. Kleni se drstijo od aprila do julija, najraje v plitvi vodi z prodnatim dnom. Ker klen uživa širok nabor hrane, je univerzalna riba za športni ribolov. Lovimo ga lahko z blestivko, umetno vabo in vsemi naravnimi vabami, tako na plovec kot z talnim ribolovom in vijačenjem.
Rdečeperka:
Telo rdečeperke je visoko in sploščeno kot pri rdečeoki, z rumeno rdečimi očmi.hrbet ima rjavo zelen do olivno siv, boki so bleščeče medeno rumeni, trebuh pa srebrno bel. Plavuti so rdeče barve. Trebušna plavut je pred hrbtno in po te se loči od rdečeoke. Rdečeperke zrastejo do 40 cm in dosežejo do kilogram teže. Drstijo se od aprila do julija na obraslih plitvih obrežjih. Rdečeoko lovimo na enak način kot rdečeperko.
Bolen:
Bolen ima podolgovato telo, ki je ob straneh nekoliko sploščeno. Gobec je široko razklan. Glede na velikost ribe so luske drobne. Osnovna barva je kovinsko siva, hrbet pa modro do olivno zelen z rdečim odsevom. Bolen zraste od do 75 cm in lako dosećže nad 6 kg. Drsti se od aprila do junija v hitro tekoči vodi na prodnatem dnu. Bolena lahko vijačimo ali beličarimo.
Linj:
Linj ima močno in sploščeno telo ter majhen gobec. Značilne so sorazmerno majhne oči in izredno majhne luske, ki jih prekriva debel sloj sluzi. Barva telesa je rjavo zelena, boki pa imajo zlato rumen lesk, trebuh pa je mlečno bel. Linj doseže nad 50 cm in 2 kg teže. Linj se drsti od maja do julija, ko samica odlaga ikre na vodne rastline. Na linja beličarimo s plovcem ali brez.
Podust:
Podust ima valjasto ob bokih nekoliko sploščeno telo. Hrbet je temno siv z zelenkastim ali modrikastim odsevom, sicer pa ima riba srebrn lesk. Spodnje plavuti so oranžno rdeče, hrbtna pa je zmeroaj temnejša. Podust zraste na d 50 cm in doseže nad 2 kg teže. Podusti se drstijo med marcem in majem, odvisno od temperature vode. Podusti lovimo z priborom za beličarjenje s plovcem.
Mrena:
Telo mrene je podolgovato in valjasto z močnim sprednjim delom hrbta, ki strmo prehaja v glavo., na kateri so po dve brki na vsaki strani gobca. Hrbet je rjavo zelen, boki rumenkasto bleščeči, trebuh pa umazano bel. Podust lahko zraste čez 90 cm in doseže težo nad 4 kg. Podust se drsti od maja do junija Lovimo jo z priborom za talni ribolov.
Zelenka:
Telo je vitko in ploščato z majhnim gobčkom. Hrbet je zeleno moder, boki in trebuh pa bleščeče srebrni. Plavuti so svetlo sivo zelene barve. Ribica zraste do 25 cm in se drsti od aprila do junija na plitvih peščinah ob obrežju. Za lov zeleke je potreben izredno fin pribor za beličarjenje.
Ploščič:
Zaradi ploščatega telesa tudi ime. Hrbet je zelo visok, glava pa majhna. Hrbet je temno kovinsko siv z zelenkastim odsevom. Boki so bolj svetli , pri večjih ribah tudi zlato rumeni, trebuh pa je bel. Za ploščiče je značilna izredno dolga predrepna plavut. Riba zraste tudi nad 60 cm in doseže več kot kilogram teže, drsti se pa od maja do julija v mirni vodi ob poraslih obrežjih. Za lov na ploščiča uporabljamo nekoliko močnejši beličarski pribor.
Črnooka:
Telo je močno sploščeno, vendar ni tako visoko kot pri ploščiču. Značilne so velike oči. Hrbet je zelen do umazano siv, boki pa svetlejši z bisernim leskom, trebuh pa umazano rumenkast. Ribica zraste do 30 cm in se drsti od aprila do maja. Črnooko lovimo podobno kot rdečeoko.
Som:
Som je naša največja riba. Ima široko in močno sploščeno glavo in dolgo valjasto telo, ki se od začetka predrepne plavuti zožuje in postaja vedno bolj pokončno ploščato. Za soma so značilni tipalki (brki). Ker je telo brez lusk je močno sluzasto. Som zraste krepko čez 2 metra in doseže več kot 100 kg. Spolno som dozori v tretjem letu pri dolžini okoli 70 cm. Drsti se od maja do julija v plitvih in poraščenih obrežjih. Zalov soma uporabimo izredno močan pribor za vijačenje ali pa talni ribolov.
Ščuka:
Telo ščuke je podolgovato in valjasto, ob straneh nekoliko sploščeno.Glava je značilno ploščata in dolga, gobec pa velik in razklan do oči. Hrbet je zelen z rjavim ali sivim odsevom, boki pa so svetlejši, umazano rumeno do sivo marogasti. Trebuh je umazano bel. Ščuka zrastenad meter dolžine in doseže več kot 15 kg teže. Drsti se med februarjem in majem v odvisnosti od temperature vode. Ščuko lovimo z vijačenjem na blestivko ali vobler.ž
Ostriž:
Telo ostriža je sorazmerno visoko in sploščeno. Luske so močno poraščene in nazobčene.Hrbtna plavut je dvojna. Hrbet je temno zelen do temno rjav, boki pa svetlejši a v enakem tonu. Trebuh je umazano bel. Od hrbta nvzdol se raztezajo v barvi hrbta značilni pasovi. Ostriž lahko zraste nad 30 cm, drsti se pa od marca do junija. Na ostriža lahko vijačimo ali beličarimo.
Smuč:
Telo smuča je vitko in valjasto z dolgo ter ozko, zgoraj nekoliko sploščeno glavo. Hrbet je temno siv do olivno zelen, boki svetlejši, všasih z rumenkastim leskom, trebuh pa je bel ali srebrnkast. Šmuč zraste nad 125 cm idoseže več kot 15 kg. Drsti se od konca marca do maja.Šmuča lovimo na vobler ali blestivko.
Tako to je nekaj osnovnih podatkov o sladkovodnih ribah v našem okolju.
Pribor za lovljenje rib:
V tem poglavju bomo opisali vrste pribora , ki je neobhodno potreben za lovlenje posameznih vrst rib. Mukarski pribor in muharjenje bomo opisali v kakšnem drugem članku kakor tudi morski ribolov.
Ribišla palice:
Ribiške palice so lahko večdelne ali pa teleskopske, načeloma pa velja da manj kot je delov bolje je, tako da velja: najboljša je enodelna vendar pa pri tem nastanejo ogromne transportne težave. V odvisnosti od načina ribolovo razlikujemo posamezne ribiške palice kot so:
Mi bomo opisali naslednje: polagalko za zelenke beličarko za podusti, krapovko za krape ter palico za lovljenje roparic
Polagalka:
Polagalka je ribiška paliva brez rink in je namenjena lovu malih ribic, kot so zelenke. Palice je zelo lahka na konec katere navežemo laks.Dolžina teh palic je lahko zelo različna, vendar za začetnike priporočam okoli 3 metre. Vrh palice je zelo tanek, kar nam omogoča dober kontakt z ribo.
Teleskopske palice:
Večinom ase uporabljajo za beličarjenje, lahko pa tudi za vijačenje. Teleskopska palica je ena tistih s katero se srečamo pri prvem ribolovu. Lahko so najrazličnejših dolžin in pa moči. V odvisnosto od moči jih uporabljamo za različne namen:
Podust: 10-30 gr
Klen 20-40 gr
Mrena 30-60 gr
Krap 40-80 gr
Ščuka 50-100 gr
Som 100-300 gr
Te številke nam povedo za koliko gramov lahko optežimo vrh palice. Držimo se prve številke. Drug podatek na palici je dolžina. Za majne vode načelom uporabljamo krajše palice, za večje pa daljše.
Krapovske palice:
Krapovske palice so navadno dvodelne, zaradi trasporta pa se uveljavjajo tudi trodelne. Podatki, ki jih najdemo na palici so v librih dolžina pa v čevljih. Najbolj iskane so palice dožine 13 čevljev in 3 libre obtežitve.
Palice za lovljenje roparic:
Palice so navadno dvodelne z izredno debelim vrhom 5 mm in več dolžine so navadno med 2 in 3 metri dolžine.
Rolce, oz ribiška kolesa:
Pri rolcah moramo paziti na nekaj stvari. Najprej kvaliteta izdelave, velikost same rolce oz koliko najlonske vrvice gre na rolco, število ležajev in pa prenos. Načeloma velja da manjše je kolesce za majše ribe se uporablja:
Podust 100 m debeline 0,2 mm
Mrena 100 m debelina 0,25 mm
Krap 100 m debelina 0,3 mm
Ščuka 100 m debelina 0,4 mm
Som 100 m debelina 0,5 mm
To so okvirne kapacitete najlonske vrvice. Solidna rolca ima najmanj tri ležaje ali več, večina pa ima priloženo tudi rezervno špulico. Zavora imajo rolce lahko spredaj ali zadaj. Za roparice največkrat uporabljamo rolce z zavoro spredaj, ker je tam večja zavorna površina. Kraparske rolice pa imajo dodan tako imenovan prosti tek oz sklopkoki omogoča, da ob prijemu krapa le ta prosto odvija najlonsko vrvico iz rolce.
Drobni pribor ali kaj še potrebujemo:
Po tem, ko smo se odločili kater eribe bomo lovili in smo nabavili palico in rolico potrebujemo še nekaj drobnega materiala. Na prvem mestu naj omenom najlonsko vrvico. Najlonsko vrvico izberemo glede na debelino in nosilnost. Ravnamo se po gornji tabeli. Na glavno vrvico namestimo predvrvico na katereo predhodno navežemo trnek. Poleg vrvice so zelo pomembni trneki. Trneki so lahko različnih oblik in velikosti, ločimo pa tudi enojčke, dvojčke in trojčke. Trneki so po velikostih s tem da je višja številka pomeni manjši trnek. Tako zelenke lovimo s trneki številka 18, 20 ali 22. Podusti lovimo s trneki 8, 10 ali 12. Krape lovimo strneki 2 ali 4, večje ribepa s trneki večjimi od ena kost a1/0 ali večjimi. Za soma lahko uporabimo tudi tneki velikosti 8/0. Od ostalega pribora omenimo še plovce, ki jih delimo na fiksne in drsne. Fiksni se uporabljajo za podusti in zeleke medtem, ko drsne uporabljamo za lov krapov. Na tem mestu ne smemo pozabiti na svince vseh mogočih oblik tež in barv. Za lov roparic uporabljamo blinkerja, voblerje in silikoske ribce.
Obvezen pribor vsakega ribiča je tudi podmetelka in mreža za shranjevanje rib, ter klešče in nož. Pri lovu roparic pa potrebujemo se ribiški kavelj oz. gaf.
Za uspešen ribolov potrebujemo še ribiške škornje, brezrokavnik in klobuček. Ribiški brezrokavnik naj ima čim več žepov, da lahko imamo pribor pri roki. Priporočamo pa tudi polaroidna očala. Posebnost teh očal je da odstranijo odsev svetlobe na vodi.
Tehnike ribolova:
Opisali bomo tehnike ribolova in najpogostejše načine ribolova pri nas. Pogoj za dobro lovljenje je poznavanje voda, in mest kjer se ribe zadržujejo. To lahko nalažje ugotovimo tako, da pogledamo, kje lovijo izkušeni ribiči. Zaželjeno je da na bregu ne delamo kravala in hitrih gibov. Pred tem pa se moramo informirati kakšne dolžine in koliko rib lahko uplenimoter seveda kupiti ribolovno dovolilnico.
Zelenka:
Za zelenke potrebujemo polagalko. Največkrat vzamemo 3 ali 4 metersko. Na polagalko navežemo 3 metere laksa ter na laks nataknemo plovec težine 1 gram. Iz vode se lahko vidi zgornja tretina. Na predvrvico debeline 0,12 mm navežemo trnek številka 20. Predvrvica naj bo dolžine 20 do 25 cm. Ko povežemo glavno in predvrvico skupaj damo na trnek malo kruha in pod plovec eno kuglico svinca. Če gleda iz vode samo gornja tretina plovca smo uspešno sestavili pribor. Na mestu kjer lovimo 2 do 3 metre od obale vržemo nekaj droptin kruha da privabimo ribe. med te vržene drobtine pa položimo našo navezo s plovcem.
Podust:
Podust lovimo v tekočih vodah, navadno na kruh. V vročih poletnih dneh lahko za vabo uporabimo tudi mah. Na predvrvico debeline od 0,12 do 0,16 navežemo trnek velikosti od 6 do 12. Za glavno vrvico uporabimo prozorno najlonsko vrvico debeline od 0,18 do 0,22 mm. Na določenih področjih lovijo podusti s pomočjo ribiškega kolesa, mi pa bomo ta ribolov uporabili rolco manjše velikosti s kapaciteto nekje 100m najlonske vrvice debeline 0,2 mm. Uporabimo fiksni plovec od 2 do 8 gramov obtežitve, odvisno od globine vode in hitrosti toka. Ribiško palico uporabimo dvo delno ali pa teleskopsko z zelo mehkim vrhom gramaže 10 do 30 gr dolžine najmanj 210 cm. Bolj kot je palica mehka, tanjšo vrvico uporabimo. Podobno kot podust lahko lovimo klena in mreno samo da uporabimo močnejšo vrvico in trnek št 4 ali 6.
Krap:
Na naših vodah je najbolj razvit lov na krape. Krape večino lovimo v jezerih se pa zadržujejo tudi v tekočih vodah. V tem zapisu bomo opisali dvei vrste krapolova.
1. Lov krapa na plovček . Kot že samo ime pove potrebujemo plovec v teži med 6 in 12 grami. Glavno vrvico izberemo debelino med 0,25 in 0,30 mm in za predvrvico debeline 0,20 mm Trnek vzamemo št 2 ali št 4. Palica je lahko poljubne vrste ne krajša od 240 cm in ne daljša od 390 cm z akcijo od 20 do 60 gr obtežitve, lako pa je tudi nekoliko močnejša. Rolica naj bo velikosti za vsaj 100 m najlonske vrvice debeline 0,35 mm. Na trnek damo polento, ki smojo pripravili doma ali pa kupimo hrano za krapa in jo zmešamo z kruhom in lepilom ter vodo. Globino nastavimo tako da pomikamo plovec po glavni vrvici.
2. Krapa lahko lovimo tudi na globini. Palica je navadno močnejša od 40 do 80 gramov. Svinec uporabimo večji okoli 35 gramov, lahko pa namesto svinca uporabimo krmilnik, ki je lako na vodilu ali pa brez njega. Krmilnik je lahko obtežen ali pa tudi ne. Velikost obtežilnika ali svinca je odvisna od velikosti vode in od tega kako daleč moramo vreči. Trnek uporabimo 2 ali 1 ki ga naveženo na predvrvico od 0,2 do 0,25 mm debeline. Glavno vrvico uporabimo debeline od 0,23 do 0,3 mm. Za vabo vzamemo polento ali pa kupljeno hrano za krapa, ki jo zmešamo z lepilom, kruhom in vodo. Na mestu kjer lovimo vržemo nekaj kephrane. Če je mesto bolj oddaljeno si pomagamo z fračo. Na to mesto potem mečemo našo navezo. Lahko pa za krmljenje uporabimo boile. V tem primeru parabimo drugačne trnek in predvrvico.
Ščuka in som:
Ščuko lovimo z palico največkrat dvodelno gramaže od 20 do 80 in dolžine med 200 in 300 cm. Zalovščuk rabimo močnejšo najlonsko vrvico od 0,35 do 0,5 mm debeline. Temu primerna pa mora biti tudi rolca za katero je pomembno da ima dovolj hiter prenos, to pomeni ko enkrat zavrtimo ročico kolikokrat se navije glavna vrvica. Za predvrvico pa uporabimo jekleno predvrvico saj ina ščuka mooćne zobe in bi najlosko vrvivo pregriznila. Za vabo uporabimo blestivko, gumjasto ribico ali pa vobler. Na ščuko blinkarimo kar pomeni da vržemo npr vobler (imitacije ribice iz balze ali plastične mase) v vodo in jo v kratkih sunkih navijo nazaj proti obali. Podobno lahko lovimo tudi soma le da rabimo močnejši materijal. Soma pa lahko lovimo tudi iz čolna, (na šlep) ko vozimo vabo za sabo. Pri tem si lahko pomagamo z bučkalico, s katero proizvajamo značilen zvok. In če imamo srečo, lahko ujamemo takšnega soma kot je bil ujet na somijadi za pokal Trgovine Lovec v Šmartinskem jezeru v letu 2008.
Som dolžine 215 cm in teže 52 kilogramov.
Pa dober prijem!
.jpg)
